KAJ MORAMO VEDETI PRED SAJENJEM ŽIŽULE
POTREBNI MATERIAL ZA SAJENJE ŽIŽULE
ČAS SAJENJA ŽIŽULE
- Sadike žižule je najbolje saditi v času mirovanja. Ker pa je žižula običajno vzgojena v loncu, jo lahko sadimo skozi celo leto.
- Žižule prvo leto občasno po potrebi zalivamo.
PRIPRAVA SADIKE ŽIŽULE ZA SAJENJE
- Ob sajenju žižule ne krajšamo (v nadaljevanju). Odstranimo le poškodovane veje.
- Žižulo pred sajenjem namočimo za 2 - 4 ure v vodo.
- Sadika v loncu lahko počaka na kasnejše sajenje, le zalita mora biti.
SAJENJE ŽIŽULE
PRIPRAVA SADILNE JAME
- Sadilno jamo je priporočeno izkopati že nekaj dni pred sajenjem. Širina jame naj bo 40 cm in globina 35 cm.
- Pri sajenju več žižul v vrsto naj bo sadilni razmik 6 m. Medvrstna razdalja naj bo toliko kot je višina odrasle žižule - vsaj 8 m.
- Pri izkopu jame ločimo zgornjo rodovitno plast od mrtvice - na ločena kupa.
- Žižula potrebuje globoka, lahka in rodovitna tla. Pri težkih tleh je toliko bolj priporočljivo zemlji dodati šoto, kompost ali humus.
OPORA ŽIŽULE
- Žižula potrebuje oporo, zato ji ob sajenju dodamo opornik.
- Žižula ima grmasto rast, lahko pa jo z rezanjem oblikujemo v drevesasto rast.
SAJENJE ŽIŽULE - Slika 1
- Na dno izkopane jame položimo zgornjo rodovitno plast zemlje obrnjeno s travno rušo navzdol. Nato potrosimo naravno organsko gnojilo (1 - 2 pesti), v kolikor ga nimamo, pa mineralno gnojilo (eno pest).
- Dodamo plast zemlje pomešane s šoto ali humus in vse narahlo potlačimo z nogo.
- Sadiko žižule postavimo v jamo in obložimo z vrtno zemljo. Dodamo naravno organsko gnojilo (0,5 kg) ali hlevski gnoj (nekaj kg) ter šoto. Koreninska gruda ne sme biti v direktnem stiku z gnojilom.
- Jamo do vrha napolnimo s preostankom zemlje, jo potlačimo in zalijemo.
- Sadika žižule naj bo posajena 5 cm globlje, kot je rasla v loncu.
- Sadiko žižule prvo leto po potrebi zalivamo.
Slika 1: Skica sajenja žižule
PRVI REZ ŽIŽULE OB SAJENJU
- Rez žižule ni potrebna, porežemo le poškodovane dele sadike.
- Izjema: Če želimo drevesasto rast, jo lahko z rezom ustrezno oblikujemo.
Opis je pripravila: Anica Brinc, ing. kmetijstva